Kako vstopiti na Avstrijski trg

Prejšnji teden sem se udeležila srečanja na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer je avstrijska državna agencija ABA predstavljala avstrijski trg na splošno in kot priložnost za neposredne investicije. ABA svetuje in pomaga podjetjem v začetni fazi, njene storitve pa so brezplačne. Čeprav me neposredne investicije v Avstrijo trenutno še ne zanimajo, so bile informacije o trgu in Avstrijcih nadvse poučne. Predstavili so olajšave, ki jih Avstrija nudi novim podjetjem, možne oblike podjetja, delovnopravne vidike, davčno okolje, skratka na kratko vse, kar mora podjetnik vedeti o trgu. Med razpravo smo govorili tudi o začetnih korakih vstopa na trg in kakšne oblike so najprimernejše. Avstrijski trg je izredno zahteven, saj so Avstrijci veliki tradicionalisti. Včasih traja tudi več let, da te sprejmejo, potem pa so zelo lojalni. Torej se moram pripraviti na dolgo trnovo pot. Spet je bilo jasno, da moram ponoviti znanje nemškega jezika…

Iskanje partnerja

Še vedno sem mnenja, da je za nas najprimernejša pot poiskati partnerja v Avstriji, ki bo pripravljen tržiti naše izdelke. Zaželeno bi bilo, da že ima vzpostavljeno distribucijsko mrežo ekoloških prehrambnih izdelkov. Tako bi nas samo dodal svojemu asortimanu. Sredi aprila bo na GZS srečanje med slovenskimi podjetji in avstrijskimi agenti, kar bo priložnost tudi za nas, da preverimo interes in morebiti celo najdemo partnerja.

Financiranje je še vedno izziv

Še vedno iščemo tudi morebitne subvencije, podporo, ali kaj podobnega za premostitev začetne faze uvajanja izdelka na trg. Torej predvsem pomoč pri trženju oziroma uvajanju izdelka na trg, pri financiranju obratnih sredstev, tržnih raziskavah za vstop na avstrijski trg in podobno. V preteklem tednu sem pregledala kar nekaj portalov in spletnih strani na omenjeno tematiko, vendar je to res kompleksna zadeva. Ni čudno, da ne uspemo počrpati sredstev, ki so nam na voljo. Na državni ravni ne dobiš nobene pomoči, kvečjemu te še izločijo zaradi kakšnih malenkosti ali administrativnih napak v vlogi. Potem ko si porabil mesece za pripravo projekta, ti ga denimo zavrnejo zaradi napačnega kraja bivališča. Namesto da bi sodelovali že pri pripravi projektov, saj je vendar vsem v interesu, da pridobimo čim več.

Razpisi

Na drugi strani pa obstaja kup portalov, kjer moraš najprej plačati, potem pa dobiš »informacije o razpisih, ki so pisane na tvojo kožo«. Me prav zanima. En izmed takih portalov na primer zahteva 200 EUR na leto, zato da ti pošiljajo ustrezne razpise, ki so seveda izbrani glede na dejavnike, ki jih sam določiš. Halo? 200 EUR za avtomatizem, ki ne stane skoraj nič? Bolj logičen pristop bi bil, da se plačilo določi na podlagi uspešnosti, torej pridobljenega denarja. Sicer spet vse tveganje nosi podjetnik, ki vloži v pripravo projekta svoj čas in denar. Zgodba zase so tudi kmetijske subvencije. Kmetje pridelujejo le še tisto, za kar dobijo največje subvencije. Iz lastnih izkušenj vem, kako težko je od kmeta dobiti pridelke. Prav prositi jih moraš, da ti vendarle kaj prodajo… Za predelavo teh pridelkov, če nimaš lastne kmetije, pa kot kaže ni nobenih spodbud. Pa bi vendarle tako lahko spodbudili tudi kmete, da bi pridelovali tisto, kar lahko prodajo…

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor